Opis
Države članice regije Jugovzhodne Evrope so se v obdobju 2007 do 2013 prvič pridružile črpanju sredstev kohezijskega sklada za področje urbanega in regijskega razvoja (Bolgarija, Romunija).
Ostale države članice (Slovenija, Češka, Madžarska) imajo daljše izkušnje, a so rezultati v praksi razvoja mest pogosto še vedno vprašljivi glede prilagodljivosti in trajnosti rešitev. Naslednje programsko obdobje od 2014 do 2020 prepoznava potrebo po iskanju sovisnosti pri konkretnih mestnih ali prostorskih razvojnih zasnovah (poročilo F. Barca, 2009).
Prostorske kohezijske politike morajo najti glavne značilnosti, ki bodo omogočale pospeševanje uporabe pravega integriranega prostorskega pristopa v Vzhodni Evropi, kakor tudi poiskati oblikovalska orodja za bolj trajnostno in povezano uporabo strukturnih sredstev.
Prostorski problemi v zvezi z okoljsko degradacijo in socialno izločenostjo kličejo po konkretnih odgovorih in k neposredni vključitvi konkretnih oblasti. S tem v zvezi bi moral biti zasnovan ambiciozen program za mesta (5th Report on Economic, Social and terrritorial Cohesion, 2010).
Več sosednjih držav zahodnega Balkana in držav na območju Črnega morja vstopa v predpristopne postopke ali pa vlagajo kandidaturo za pridružitev državam članicam Evropske unije. Te slednje imajo zelo malo izkušenj pri črpanju evropskih razvojnih sredstev na področju razvoja mest. Možnosti, ki jih je dala iniciativa programa SEE (prioriteta 4.1), so osnova skupne platforme za razprave o prostorskih tematikah in definiranju orodij za udejanjanje prostorske kohezije na območju JVE. STATUS je priložnost, ki bo dala orodja za boljše črpanje strukturnih sredstev na nivoju urbanega in mestnega/regijskega prostora ter obenem preprečila razpršenost investicij v socialno in prostorsko integracijo ter njihov slab izkoristek.
Cilji
Mnogo mest po svetu se poskuša uveljaviti v novem ekonomskem in finančnem redu. Strateško urbano upravljanje je glavno orodje za omogočanje rasti in izboljšanje bivanjskih standardov in konkurenčnosti. Urbana kakovost je v svojih različnih vidikih postala glavni igralec pri privabljanju in zadržanju podjetij ter njihove nadarjene delovne sile, pripravljenih na tekmovalnost na različnih prostorskih ravneh. Območje Jugovzhodne Evrope trenutno ne predstavlja usklajene platforme za razvoj urbanih strategij za mala in srednje velika mesta.
Priložnost, ki jo daje program SEE (prioriteta 4.1) pomeni, da bo skozi projekt STATUS ustvarjena ta osnova, najprej za mala in srednje velika mesta in njihove urbane sisteme. Glavni cilj projekta STATUS je pomagati mestnim oblastem dežel Jugovzhodne Evrope pri razvoju prostorskih razvojnih strategij (ST/UA), glede na raven institucionalnega prostorskega upravljanja partnerjev, kot orodji za trajnostni in integrirani razvoj v skladu s standardi 21. stoletja ter pri uvajanju urbanih centrov, kjer se skupaj z lokalnimi akterji oblikujejo načrtovalski procesi, ti pa vodijo k definiranju strateških vizij in oblikovanju strnjenih mestnih zasnov: od mestne regeneracije do mestnega razvoja.
Rezultati, prakse in nastajajoče mestne mreže bodo predstavljeni na spletni platformi SEE-WP (www.seecityplatform.net). Platforma bo predstavljala arhiv uporabljenih prostorskih načrtov in politik, kot tudi virtualno platformo za razvoj inovativnih in modrih rešitev za mesta Jugovzhodne Evrope prihodnosti. Posamezni cilji projekta STATUS so:
seznanitev mestnih občin jugovzhodne Evrope s celovitimi urbanimi razvojnimi pristopi in načrtovalskimi orodji;
vzpostavitev različnih oblik sodelovanja in izpostavitev poslovnih priložnosti med ključnimi deležniki in malimi ter srednje velikimi mesti skozi promocijo operativnih partnerstev med občinami, investitorji, raziskovalnimi inštitucijami ter terciarnim sektorjemi;
izdelava mestne spletne platforme znanja za izmenjavo urbanih in prostorsko razvojnih tematik;
oblikovanje postopka in vsebine za zagon in organizacijo lokalnih procesov za potrebe oblikovanja urbanih prostorsko načrtovalskih programov v vseh pilotnih območjih teritorialnih partnerjev ter oblikovanje urbanih središč/centrov v treh partnerskih mestih.
Reševanje težav
Še vedno nimamo popolnih in zadovoljivih evropskih študij oz. poročil, ki bi ovrednotila rezultate uporabe strukturnih sredstev v obdobju od 2007 do 2013 na področju urbanih sistemov v državah JVE in sosednjih državah. Vendar je jasno, da v urbanih območjih teh držav obstajajo večje težave, ki jih pogojujejo naslednje okoliščine:
zastoji pri opredelitvi ustreznih vodstvenih okvirov pri upravljanju urbanih razvojnih strategij;
integrirani prostorski pristopi pogosto niso opredeljeni na ravni mesta, istočasno so brez pomoči in spodbude na regijskem administrativnem nivoju (funkcijskem in voljenem);
izjemno centraliziran pristop pri reševanju prostorskih težav;
neusklajene investicije na regijskem in medregijskem nivoju (predvsem pri osnovni infrastrukturi);
pomanjkanje delujočih inštrumentov pri načrtovanju mest (zastareli predpisi in regulacijska orodja onemogočajo pregledno urbanistično preobrazbo in podpirajo korupcijo);
zastarelo teoretično znanje o načrtovanju mest in principih med lokalnimi urbanističnimi načrtovalci, še posebej na nivoju mestnih občin; nizka raven urbanistične kulture in splošne izobrazbe;
občinski, regijski in državni politični programi pogosto ne dajejo prioritete resničnim vprašanjem mest (kot je revščina v mestih, regeneracija sosesk socialno ogroženih, slumov, definiranje treznih meril za lokalno konkurenčnost);
slaba komunikacija med upravljalci, načrtovalci, investitorji in skupnostjo;
slab pretok informacij o mestnem in širšem prostoru.
Te težave se še posebej jasno izražajo v srednje velikih in majhnih mestih, kjer je kritična masa lokalnega gospodarstva zelo nizka in je težko pridobiti take ugodnosti kot na glavnih, prevladujočih in pomembnih trgih, v inovacijskih tokovih in mrežah.
Projekt STATUS se spopada s težavami nepovezanega mestnega in regijskega razvoja tako, da partnerji skupno razvijajo pristope, ki bodo pomagali mestom in regijam pri izdelavi povezanih in trajnostnih mestnih zasnov ter pri postavitvi specifičnih strategij s participatornimi načrtovalskimi orodji. V tem smislu je projekt kot naročen za konkretne prostorske programe za novo kohezijsko programsko obdobje (2014-2020), saj bo pripravil partnerska mesta in regije za to naslednje programsko obdobje. Projekt STATUS stremi k izdelavi inovativnih vzorčnih projektov v partnerskih mestih in regijah. Ti bodo služili kot primeri za druga mesta in regije območja JVE, cilji pa bodo doseženi z izgradnjo platforme znanja mest Jugovzhodne Evrope.
Metodologija
Metodologija projekta STATUS temelji na treh osnovnih korakih:
1. začetek (uvajanje),
2. aktivacijsko obdobje načrtovalskega procesa (urbanistično programiranje),
3. končna faza predaje strateških programov (ST/UA) in ustanovitev urbanih centrov (UC).
Aktivnosti drugega in tretjega koraka bo podpiral ustanovljeni lokalni urbani akcijski tim (UTF). Te osnovne tri korake bo pospremilo tudi strokovno projektno vodenje, aktivnosti komuniciranja in oglaševanja. Na prvi stopnji bodo skladno s cilji projekta STATUS izvedene različne analitične metode:
analiza stanja (upoštevanje poročil/pregled tematskih študij in ustrezne literature, analiza stanja na področju GIS-ov);
terenska analiza (razgovori z ustreznimi akterji in subjekti urbanih politik, izmenjava izkušenj z lokalnimi načrtovalci);
operativna analiza skozi organizirane tematske dogodke (mednarodni seminarji in konference, tematske delavnice z načrtovalci, politiki in nosilci).
Na stopnji urbanističnega programiranja bodo določeni in organizirani lokalni akterji znotraj lokalnega načrtovalskega procesa, kar sestavlja bazo strateških urbanih programov.
Fazo urbanističnega programiranja zaznamujejo:
organizacija delavnic z diskusijami, z namenom identificiranja pomembnih lokalnih urbanih tem;
ovrednotenje dosežkov delavnic in opredelitev načrtovalskih scenarijev;
postavitev prednostnih projektov in oblikovanje strateškega urbanega programa.
Tretjo stopnjo opredeljuje ustanovitev urbanih centrov in s tem povezane dejavnosti:
povečanje lokalnega ozaveščanja o projektih in ciljih programa, ki bi preseglo zakoreninjenost v lokalnih skupnostih;
ustanovitev urbanih centrov kot »tovarn idej«, prostorov za povezan urbani razvoj;
utrditev položaja urbanih akcijskih timov znotraj urbanih centrov, iskanje potencialnih investitorjev (lokalno in globalno) ter možnosti financiranja realizacije in ustvarjanja projektov.
Na vmesni in zadnji stopnji načrtovalskega procesa bo nastala spletna platforma (SEE-WP), ki bo dovoljevala tudi konstruktivno kritiko med oddaljenimi načrtovalskimi procesi partnerskih mest. To bo obogatilo lokalne postopke z zunanjimi kreativnimi motivacijskimi silami na poti k uspešnim in učinkovitim načrtovalskim orodjem.
Ciljne skupine
Ciljne skupine projekta STATUS so:
mesta;
prostorski načrtovalci v javnem in zasebnem sektorju;
politiki in odločevalci;
lokalna civilna združenja;
investitorji, ki jih zanima urbana regeneracija in razvoj;
regionalne in državne javne institucije (regijska uprava, ministrstva);
raziskovalci s področja mestnega in regionalnega razvoja;
gospodarske zbornice, obrtne zbornice in združenja ter drugi deležniki.
Ciljne skupine bodo tekom projekta STATUS dejavno vključene v načrtovalske procese, na podlagi katerih bodo oblikovani strateški razvojni programi in strategije. Aktivno bodo vključene v tudi pri oblikovanju urbanih središč/centrov ter mestne spletne platforme znanja SEE-WP.
Ker so neposredno vpleteni, imajo dostop do vseh javnih informacij (poročila, karte, zapisniki), ki nastajajo pri ustvarjanju primarnih in sekundarnih produktov projekta. Nenehno bodo vključeni v proces nastajanja izdelkov projekta in pri aktivnostih njihovega oglaševanja in širitve.